Prvič sem za access consciousness slišala na res nenavadnem mestu – pri frizerki. Medtem ko mi je sušila lase, me je vprašala, ali sem že poskusila tisto z energijskimi točkami na glavi. Jaz sem jo samo gledala, ker nisem imela pojma, o čem govori. Potem je omenila access consciousness, tisti tretma, pri katerem ti sproščajo bare.
Priznam, prvi odziv je bil dvom. Jaz, ki vse razumsko analiziram in pretirano razmišljam, naj grem na nekaj, kar zveni kot kombinacija meditacije, masaže in energijskega tretmaja? A frizerka je bila tako prepričana, da sem doma začela raziskovati.
Prebrala sem nekaj opisov in povsod je pisalo isto:
– umirjanje misli,
– manj stresa,
– občutek lahkotnosti,
– več jasnosti.
Rekla sem si, da če nič drugega, bom imela eno uro miru. In sem se naročila na svojo prvo access consciousness seanso.
Ko sem prišla tja, sem bila še vedno skeptična. Prostor je bil miren, s pridušeno svetlobo, nič pretiranega. Samo terapevtka in stol. Ulegla sem se, globoko vdihnila, ona pa je začela z nežnimi dotiki po glavi.
In tu se je zgodilo nekaj, česar res nisem pričakovala. Misli so se začele umirjati same od sebe. Ne kot na gumb, ampak postopoma, plast za plastjo, kot da nekdo počasi zmanjšuje glasnost radijskega šuma v ozadju. Pri access consciousness ti nihče ne govori, kaj moraš čutiti – samo pustiš, da se zgodi tisto, kar se zgodi.
Najbolj nepričakovan občutek je bil trenutek, ko sem čutila, da je izginil notranji šum. Tisti tihi pritisk, ki ga nosiš vsak dan in se ga sploh ne zavedaš.
V naslednjih dneh sem opazila, da manj reagiram na stvari, ki bi me prej v trenutku spravile v stres. Odločitve, ki sem jih dolgo odlagala, sem sprejela precej lažje. Ne zato, ker bi me access consciousness spremenil, ampak zato, ker sem bila prvič po dolgem času dovolj umirjena, da sem slišala sebe, ne hrupa v glavi.
Od takrat se včasih vrnem. Access consciousness mi služi kot reset, ki si ga včasih lahko naredim sama, včasih pa potrebujem pomoč. Več o pristopu najdeš tudi pri Access Consciousness pri Žarek Sreče.…