Prej, ko sem bila mlajša, si resnično nisem predstavljala, da bom že v srednjih letih nosila očala za vid. Moj vid je bil vedno dober, nikoli nisem imela problemov. Ko se mi je vid poslabšal, sem začela premišljevati, kaj sem spremenila, da se mi je vid tako na hitro poslabšal.
Hitro sem spoznala, da sem menjala svojo službo. Prej nikoli nisem bila zaposlena, da bi morala delati več ur na računalnik, sedaj pa je moje delo bilo točno to, da sem 8 ur sedela za računalnikom. Vse bi bilo lepo in prav, če bi jaz imela dober računalnik. Tako pa sem imela slabega in rezultat tega je bil slab vid.
Seveda sem bila jezna, kajti moj vid se je poslabšal zaradi slabega ekrana. Glede svojega zdravja nikoli nisem bila tiho, tako sem tudi šefu povedala, da bomo morala nositi očala, ker imam tako slab računalnik. V roku 14 dni sem dobila nov računalnik in tako imam sedaj dober, kvaliteten računalnik.
Ne bom rekla, da je prepozno, da sem dober računalnik dobila šele sedaj, kajti moj vid se sedaj naprej ne bo več slabšal. Če bi imela še naprej slabega, bi se moj vid še naprej slabšal. Morala sem se navaditi, da nosim očala. Včasih sem začela delati tudi brez njih, ker sem enostavno pozabila. Danes ne pozabim več, ker ko imam očala, vidim veliko lepše in delo poteka hitreje, posebej, če imam opravka z majhnimi črkami.
Edina v družini nosim očala, še moji starši, ki so bistveno starejši od mene nimajo očal. Zato sem prepričana, da je pri meni bil kriv računalnik slabe kakovosti.
…