Fotografija na platnu se mi je že dolgo zdela lep način, kako ohraniti poseben trenutek v bolj osebni in estetski obliki. A dolgo sem oklevala, ker nisem bila prepričana, katero fotografijo izbrati. Potem pa sva se z družino lani poleti odpravili na krajše potovanje ob obali in nastala je ena tistih spontanih fotografij, ki je ujela res pravo vzdušje – sončni zahod, nasmejani obrazi, brez poziranja, le trenutek pristne sreče.
Doma sem se odločila, da to fotografijo podarim staršem ob obletnici. Poiskala sem ponudnika, ki tiska fotografija na platnu in poslala sliko. Bala sem se, da morda ločljivost ne bo dovolj dobra ali da barve ne bodo takšne, kot na zaslonu. A rezultat me je popolnoma navdušil. Ko sem prvič odprla paket, sem bila iskreno ganjena. Platno je bilo napeto brezhibno, tisk je bil izjemno oster, barve pa točno takšne, kot sem jih želela.
Najlepše pri tem je bilo, da so tudi starši takoj prepoznali trenutek, ki ga fotografija prikazuje. Rekli so, da se jim zdi, kot da bi spet stali tam, ob tistem sončnem zahodu. Platno zdaj visi v dnevni sobi in je pogosto predmet pogovorov, ko pride kdo na obisk.
Od takrat naprej sem že večkrat naročila fotografijo na platnu, tako zase kot za darila. Zdi se mi, da je to eden najlepših načinov, kako neko izkušnjo ali spomin prenesti iz digitalnega sveta v nekaj otipljivega. Fotografija na platnu ni le dekoracija, je opomnik na to, kaj je resnično pomembno in na trenutke, ki jih pogosto prehitro pozabimo.
Zdaj vedno razmišljam drugače, ko delam fotografije. V ozadju imam v mislih, katere bi lahko nekega dne prenesla na platno. Zdi se mi, da to doda poseben pomen tudi samemu trenutku zajemanja slike. Poleg tega je občutek, ko držiš spomin v fizični obliki, povsem drugačen od gledanja na zaslonu. Fotografija na platnu je zame postala nekaj več kot le okras, je osebna zgodba, ujeta v prostoru.