Obožuje poletje, vročino, brezskrbne dni na morju, skratka vse kar je povezano z poletjem in morjem. S starši smo vedno hodili štirinajst dni poleti na morje in na te dni imam čudovite spomine. Letos pa grem prvič v življenju na jadranje, na kar komaj čakam.
Lani sem si dopust skupaj s prijateljico privoščila na slovenski obali. Plavali sva, hodili na zabave, brali in klepetali do onemoglosti. Že tretji dan sta se nama na obali pridružila dva simpatična fanta, povedala sta nama, da sta domačina. Začeli smo se dobivati vsak dan in kmalu se je med mano in svetlolasim lepotcem začelo nekaj dogajati. Odločila sva se, da poskusiva biti skupaj, čeprav se bom kmalu vrnila domov v svoj vsakdan.
Najina romanca se je kar nadaljevala, videvala sva se za vikende, včasih pri meni, včasih pri njemu. Novembra me je prosil, če pridem k njemu, saj da ima presenečenje zame. Pokazal mi je, da je kupil jadrnico in da naju naslednje leto čaka jadranje, namesto ležanja na plaži. Bila sem navdušena in sem komaj čakala, da se avantura začne.
Ko se zdaj jadranje tudi v resnici približuje, me je čisto malo strah, saj ne vem kaj naj pričakujem. Vendar me je moj dragi potolažil, da ima izpit za jadranje in da je kot otrok večkrat šel na jadranje s starši, ki so svojo jadrnico prodali šele pred petimi leti, ko je njegov oče hudo zbolel. Pomagal mi je pripraviti vse potrebno za jadranje, svetoval mi je kaj vse naj vzamem s sabo, saj naj bi na jadrnici preživela dva tedna.
To bo zame čisto nova izkušnja, ki se je res zelo veselim. Prav tako razmišljam, da bo teh štirinajst dni, ki jih bova preživela čisto sama na nekaj kvadratnih metrih pokazalo ali sva za skupaj ali ne. Mislim, da bo prav to jadranje odločilo o najini morebitni skupni prihodnosti.