nosečnost - Ceuta

Pravijo, da je nosečnost eno najlepših obdobij v življenju ženske in družine, hkrati pa tudi skrivnosten proces, ki presega človeško razumevanje. Cerkev že od nekdaj na spočetje in rojstvo gleda kot na dar, ki ga je treba sprejeti s hvaležnostjo in spoštovanjem.

V središču tega pogleda je prepričanje, da je življenje sveto od trenutka spočetja naprej in da je vsak človek ustvarjen po božji podobi. Ko se v materinem telesu začne razvijati življenje, cerkev v tem prepozna čudež stvarjenja. Mati in oče sta v tem poslanstvu sodelavca, saj sta odprla prostor ljubezni, v kateri se rodi nova oseba. Zato cerkev nosečnost nikoli ne vidi kor biološki proces, temveč kot duhovno in moralno odgovornost. Nosečnica s seboj ne nosi samo telesnega bitja, temveč tudi dušo, ki ji je vdihnila življenje. za krščansko skupnost je vsaka nosečnost tudi povabilo k veselju. Vsi svetopisemski prizori so temeljni opomin, da je vsak začetek življenja povezan z veseljem, upanjem in hvaležnostjo. Cerkev pa ob tem ne spregleda niti izzivov in stisk, ki jih nosečnost prinaša.

Ko nosečnost postane dar življenja

Mnoge matere se soočajo s strahovi, negotovostjo, zdravstvenimi težavami ali socialnimi obremenitvami. Prav zato cerkvi pripada pomembna naloga, da nosečnicam nudi podporo, bodisi z molitvijo, bodisi z konkretnimi oblikami pomoči, kot so kreativne dejavnosti, svetovanje in spremljanje. Tako želi pokazati, da nihče ni sam na poti rojstva novega življenja. Za cerkev ima nosečnost tudi globok zakramentalni pomen. Pomeni zaupanje v načrt, ki presega človeške izračune in načrtovanja. Je čas preizkušnje, a hkrati tudi čas milosti, saj mati in oče preko novega življenja izkusita njegovo bližino in ustvarjalno moč.

Obred krsta, ki sledi rojstvu, je nato logična izpolnitev tega daru, saj otrok postane del družine. Za cerkev torej ni le osebna izkušnja, temveč tudi dar celotni skupnosti. Vsak novorojen otrok je znamenje upanja in opomin, da je še vedno med nami. Kjer je življenje, tam je zagotovo tudi prihodnost.…

Končno. Prišel je dan, ko je moja najboljša prijateljica postala novopečena mamica. Komaj sem čakala da vidim njo in njeno hčerkico. Zares sem se že veselila, da pride domov. Ugotovila pa sem da imam problem, saj se po navadi spodobi, da se kaj prinese zraven. Nisem vedela kaj bi, saj je imela že ogromno igračk in oblačil za hčerkico. Pa sem rekla da bom tokrat naredila spremembo in se bolj posvetila darilu zanjo. Spomnila sem se da sem enkrat bila v trgovini za mamice in nosečnice. Tam je bila tudi zelo lepa majica za dojenje. Zdela se mi je zelo dobra ideja, tako da sem hitro se oblekla in šla po nakupih. Majica za dojenje je bila izpostavljena že v vitrini, tako da sploh ni bilo dvoma ali jo bom našla ali ne. To je to. Majica za dojenje. Problem je nastal ko sem ugotovila da je res preveč barv, jaz pa ne vem za katero bi se odločila. Mislim da bi ji pasala olivno zelena.

Spomnim se, da je imela včasih jopico v takšni barvi, in ji je zelo pristajala. Tako, torej bo majica za dojenje v olivno zeleni barvi. Ker pa sem jaz, sem vseeno šla malo med igračkami, ter vzela enega pliša, ki se lahko obesi. Gledala sem da je čimbolj barvit in zanimiv. Našla sem ravno takšnega ki še poje, če povlečeš trakec. Zelo sem bila vesela nad svojim darilom. Majica za dojenje in pojoča igračka. Vzela sem še eno darilno vrečko in že sem dobila klic, da so že doma. Vsa vesela sem komaj čakala da pridem k njim. Seveda smo se objeli, poljubčkali čestitali… nato pa sem takoj planila k mali štručki. Bila je zelo majhna in mirna. Kar spala je, in tako zelo jo je bilo lepo gledati. Skoraj sem pozabila dati darilo, tako me je prevzela. Ko sem ji pomolila, je novopečena mamica naenkrat samo vzkliknila. »Oo majica za dojenje! Točno to sem potrebovala, te pa res še nimam!«

Naj bo majica za dojenje odlično darilo za novopečeno mamico …