Ko sem bila majhna, sem oboževala obisk pri starih starših. V dnevni sobi so imeli velik kamin, ki je bil vedno prižgan v zimskih večerih. Sedela sem na mehki preprogi, poslušala prasketanje drv in gledala, kako se plameni igrajo med seboj. Takrat nisem razmišljala o tem, kaj pomeni ogrevanje. Zame so bili kamini nekaj čarobnega, nekaj, kar je ustvarjalo občutek doma.
Ko sem se preselila v svojo hišo, sem dolgo razmišljala, ali naj si omislim kamin. Najprej sem tehtala med praktičnostjo in romantiko. Ogrevanje na elektriko ali pelete je morda bolj enostavno, a v srcu sem vedela, da me vleče k tistemu občutku, ki sem ga poznala iz otroštva. Zato sem začela raziskovati, kakšni kamini so danes na voljo.
Presenetilo me je, koliko možnosti obstaja. Od klasičnih na drva, do modernih na pelete ali celo plinskih, ki jih prižgeš z enim klikom. Vsak tip ima svoje prednosti, a vsem je skupno to, da prostor napolnijo s toplino in posebno energijo. Ko sem se odločala, sem si rekla, da ne iščem samo načina ogrevanja, ampak nekaj več. Točko doma, kjer se bo zbirala družina.
In res je bilo tako. Ko smo postavili kamin v dnevno sobo, je ta postal srce hiše. Vsi smo se začeli pogosteje zbirati okoli njega. Zvečer ob knjigi, ob praznikih, ko pridejo prijatelji, ali pa samo za kratek pogovor po napornem dnevu. Kamini imajo to čarobno moč, da povezujejo ljudi.
Seveda ni vedno samo romantika. Potrebno je redno čiščenje, priprava drv in nekaj discipline. A prav v tem je lepota. V majhnih opravkih, ki ti dajo občutek, da skrbiš za toplino doma. Tudi otroci so hitro vzeli za svoje, da pomagajo zlagati drva, kar je postalo skoraj ritual. Kamini prinesejo toplino, a tudi posebne navade, ki ostanejo v spominu.
Danes si zime brez njega sploh ne predstavljam več. Ko zunaj sneži, jaz pa sedim pred ognjem z vročim čajem v rokah, vem, da sem se odločila prav.