Po mesecu, ki sem ga preživel doma zaradi močne alergije, lahko zdaj končno spet zadiham svež zrak. Stric se počuti odgovornega za moje trpljenje, saj sem alergijo staknil pod njegovim budnim očesom, zato me je povabil, da grem z njim na nočni lov. Seveda z dovoljenjem mojih staršev, ki sta mi v smehu zabičala naj se izogibam vsem vodnim površinam. Popoldan pred nočnim lovom, s stricem ponavljava teorijo nočnega lova. Proti večeru naju teta pokliče za mizo, kjer naju je že čakala obilna večerja, da ne bova lačna ponoči, so bile njene hudomušne besede.
Prijazna teta nama je za lov pripravila še malico, ki sva jo skrbno pospravila v stričev nahrbtnik. Oprema za nočni lov je bila pripravljena na postelji, vsak sva svojo pospravila v nahrbtnik, topla oblačila, razni lovski pripomočki in pa seveda nočni daljnogled, ki je nepogrešljiv za nočni lov. Tokrat sem tudi jaz bil oborožen z lovskim nožem, ki sem ga dobil za rojstni dan ter zračno puško. Ta pravo, takšno kot ima stric, žal še ne morem dobiti, je potrebno opraviti še nekaj lovskih izpitov. Stric je s seboj na lov vzel dvocevno puško, ki je imela nočni merek. Že v mraku se počasi odpraviva proti gozdu, pes Dingo je s smrčkom pri tleh tekal pred nama in kazal pot. S pomočjo njegovega super voha bova našla sled.
To noč bova lovila srnjad. Plan je košuta. Po dobri uri hoje se je Dingo ustavil, dvignil glavo in zastrigel z ušesi. Znak, da je nekaj v bližini. Počepnila sva in z nočnim daljnogledom preverila okolico. In res, dobrih petdeset metrov nižje ob potoku je stala košuta. Pripravila sva se za strel in oba istočasno pritisnila na petelina najinih pušk, moja je bila neslišna, stričeva pa je sprožila glasen pok in Dingo je že oddirjal proti plenu. Skozi daljnogled sva ga opazila kako je ponosno sedel na telesu prelepe košute.
Stričev strel je bil brezhiben, moj pa ne bi bil smrtonosen, zadel sem namreč zadnje stegno košute.…